Erasmus+ projekt EASIT (2018–2021)

Logotip projekta EASIT. Ime projekta je napisano z velikimi belimi tiskanimi črkami na modri podlagi. Leva poševnica črke A je narisana kot filmski trak. Pod črkami S, I in T leži odprta knjiga. Foto: EASIT
Logotip projekta EASIT. Ime projekta je napisano z velikimi belimi tiskanimi črkami na modri podlagi. Leva poševnica črke A je narisana kot filmski trak. Pod črkami S, I in T leži odprta knjiga. Foto: EASIT

EASIT (Easy Access for Social Inclusion Trainning): Izobraževanje za lahek dostop in večjo družbeno vključenost.

Od septembra 2018 je Radiotelevizija Slovenija vključena v projekt EASIT (Easy Access for Social Inclusion Trainning): Izobraževanje za lahek dostop in večjo družbeno vključenost, ki ga financira Erasmus+ Key Action 2 – Strategic Partnerships (2018-1-ES01-KA203-05275). Gre za triletni projekt, ki se bo zaključil septembra 2021.

Koordinator projekta je Avtonomna univerza iz Barcelone. Namen projekta EASIT pa je oblikovanje profesionalnega profila strokovnjaka za lahko branje. Lahko branje je tehnika oziroma storitev dostopnosti, s katero s eustvarja ali prilagaja besedila v obliko, ki je lažje razumljiva za končne uporabnike. Čeprav se tehnika lahkega branja uporablja predvsem za tiskana besedila, se bomo v okviru projekta EASIT osredotočili na avdiovizualne vsebine in raziskali tudi možnosti prepletanja lahkega branja z drugimi storitvami oziroma tehnikami dostopnosti, kot sta na primer zvočno opisovanje za slepe in slabovidne ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Posebno pozornost pa bomo posvetili tudi raziskovanju smernic dostopnosti za avdiovizualno novinarstvo, saj je pravica do obveščenosti pravica vseh ne glede na prilagoditve, ki jih za to potrebujemo.

Potek projekta EASIT

Projekt EASIT je razdeljen na različne sklope. V prvem smo z vprašalniki raziskali trenutno prakso na področju ustvarjanja lahkega branja in tudi usposabljanja na tem področju. V drugem sklopu se je opravilo razgovore z različnimi strokovnjaki, ki zagotavljajo podnaslavljanje in zvočno opisovanje ter tudi z novinarji in drugimi, da bi raziskali, ali obstaja potreba po novih profilih. Ugotovili smo, da obstaja potreba po specifičnih znanjih na področju zvočnega opisovanja, podnaslavljanja in avdiovizualnega novinarstva, ki bi omogočala tudi prilagajanje vsebin v enostavneje razumljivem jeziku. Na osnovi teh izsledkov smo v tretjem sklopu izdelali t. i. kartice veščin, ki bi jih ti novi strokovnjaki potrebovali. V četrtem sklopu smo se posvetili izoblikovanju ustreznega izobraževalnega modela za omenjene tri profile. Pred nami pa je ustvarjanje učnih materialov ter ovrednotenje izobraževalnih modulov z mednarodno uveljavljenim sistemom točkovanja.

Cilj projekta EASIT je oblikovanje izobraževalnih vsebin, ki bodo prosto dostopne v več jezikih, predvsem pa bodo oblikovane tako, da jih bo mogoče vključiti v različna izobraževalna okolja oziroma tako v akademske programe kot poklicne specializacije.

Sodelujoči pri projektu

V projektu sodeluje osem partnerjev iz različnih evropskih držav, vodi pa ga Avtonomna unvierza iz Barcelone (UAB). Poleg RTV Slovenija je slovenski partner projekta še Zavod RISA (Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje), med tujimi partnerji pa so še štirje akademski: Univerza iz Trsta (Italija), Univerza iz Viga (Španija), Univerza iz Hildesheima (Nemčija) in Univerza SDI iz Münchna (Nemčija). Partner s praktičnega področja pa je še švedsko Društvo za disleksijo (Dyslexiförbundet).

Kam se lahko obrnete po dodatne informacije?

Več informacij je dostopnih na spletni strani projekta http://pagines.uab.cat/easit/en, ki je pripravljena v lažje razumljivem jeziku in v jezikih partnerjev projekta. Na spletni strani lahko spremljate tudi napredovanje projekta. Za dodatne informacije o projektu lahko pišete tudi vodji projekta Anni Matamala iz Avtonomne univerze iz Barcelone: anna.matamala@uab.cat ali odgovorni za projekt na RTV Slovenija Veroniki Rot: veronika.rot@rtvslo.si.

Logotip za sofinaciranje Erasmus+ projektov Evropske unije. Foto: dostopno
Logotip za sofinaciranje Erasmus+ projektov Evropske unije. Foto: dostopno

OPIS PROJEKTA EASIT V LAHKEM BRANJU

EASIT je projekt, namenjen informacijam
v lahko razumljivi obliki.
Informacije naredimo lahko razumljive tako,
da jih zapišemo v obliki lahkega branja
ali v preprostem jeziku.

Kratica EASIT po angleško pomeni Easy Access for Social Inclusion Training.
V slovenščini to pomeni Izobraževanje za lahek dostop in večjo družbeno vključenost.
Projekt se je začel 1. septembra 2018.
Projekt se bo končal 31. avgusta 2021.

Projekt EASIT ima svojo spletno stran.
Dostopna je tukaj: http://pagines.uab.cat/easit/sl
Na spletni strani boste izvedeli vse o projektu.
Na spletni strani so informacije o:
- osebah, ki sodelujejo pri projektu
- rezultatih, ki jih bo projekt dosegel
- dogodkih, ki jih bomo med projektom pripravili
- novicah o projektu
- kako priti do nas.

Kaj je lahko branje?

Lahko branje nam pomaga,
da informacije lažje razumemo.
Nekatere besede pa je težko razumeti.
Težke besede zapišemo z debelejšim tiskom
in jih v besedilu tudi razložimo.

Kaj bomo delali pri projektu EASIT?

Pri projektu EASIT bomo pripravili učne materiale.
S temi materiali se bodo posamezniki naučili
pripravljati take informacije,
ki jih lahko razumemo.
Postali bodo strokovnjaki za informacije,
ki jih lahko razumemo.

Ti strokovnjaki bodo pripravljali
lahko razumljive avdio-vizualne informacije.
Avdio-vizualne informacije so tiste informacije,
ki jih lahko obenem gledamo in poslušamo.
Na primer informacije na televiziji
ali videi na kanalu youtube.

EASIT je evropski projekt.
Številka projekta je 2018-1-ESO1-KA203-05275.


Erasmus+ projekt ADLAB PRO (2016–2019)

Zvočno opisovanje: Laboratorij za razvoj novega profesionalnega profila
ADLAB PRO je triletni projekt, ki se je izvajal v obdobju od septembra 2016 do septembra 2019. Financirala ga je Evropska unija v okviru programa Erasmus+, Key Action 2 – strateško partnerstvo.

Projekt ADLAB PRO je nadaljevanje projekta ADLAB (www.adlabproject.eu), ki se je v celoti osredotočal na zvočno opisovanje filmov za slepe in slabovidne. Projekt je bil priznan kot dobra praksa in nagrajen s statusom zgodbe o uspehu. Projekt je pod vodstvom prof. C. Taylorja (IUSLIT/SSLMIT) koordinirala Univerza v Trstu. ADLAB PRO pa pomeni korak naprej, korak k profesionalizaciji poklica zvočnega opisovalca.
Kljub zagovarjanju vključujoče družbe in naraščajoči potrebi po dostopnih proizvodih so profesionalni kadri, ki se ukvarjajo s področjem avdiodeskripcije (AD), še vedno maloštevilni, pogosto brez prave izobrazbe in nedefiniranega profila. Poleg tega je ponudba AD v Evropi, se pravi zvočnih opisov, ki ponazarjajo vizualne elemente nekega avdiovizualnega produkta za skupnost slepih in slabovidnih, neenaka. Cilj projekta ADLAB PRO je bil zapolniti ta primanjkljaj in izdelati kurikul, se pravi učni načrt, in tudi izobraževalni material za poučevanje zvočnega opisovanja v različnih okoljih. Predpostavka partnerjev pri projektu ADLAB Pro je namreč, da lahko kvalitetne zvočne opise ustvarja le ustrezno izobražen in usposobljen strokovnjak.

Od raziskovanja do končnega izdelka

ADLAB PRO je v prvi fazi natančno pregledal trenutno izobraževanje na področju AD v Evropi in začrtal profesionalni profil zvočnega opisovalca ter zanj potrebna znanja in sposobnosti. V okviru projekta so bili na podlagi teh podatkov izdelani konkretni učni predlogi za različne zvrsti AD (za TV, kino, muzeje, dogodke v živo). Na podlagi teh predlogov je bil po fazi ocenjevanja in preizkušanja izdelan tudi didaktični material. V zadnji fazi pa so partnerji projekta oceno in akreditacijo izobraževalnih komponent tako na akademski kot na izvedbeni ravni preverili s predpisi ECTS/ ECVETS. Učni material, ki je nastal v okviru projekta ADLAB PRO, je prosto uporaben, dostopen na spletni strani projekta: https://www.adlabpro.eu/ Material je modularen in obenem tudi popolnoma personaliziran: možna je uporaba vseh modulov v celovitem tečaju ali posamično v različnih kombinacijah.

Partnerji pri projektu: združitev teoretičnega in praktičnega znanja

Dejavnosti v okviru projekta so bile izvedene v sinergiji med partnerji s področja izobraževanja in prakse, s čimer se je želelo zagotoviti, da profesionalni profil zvočnega opisovalca ustreza potrebam različnih trgov in da je kurikul za izobraževanje bodočih zvočnih opisovalcev učinkovit, prožen pri implementaciji in visokokakovosten. V projektu je sodelovalo osem partnerjev iz sedmih evropskih držav. Akademski partnerji so bili: Univerza v Trstu (Italija), ki je bila tudi vodja oziroma koordinator projekta, Avtonomna univerza v Barceloni (Španija), Univerza v Antwerpnu (Belgija) in Univerza Adama Mickiewicza iz Poznana (Poljska), ki so uspešno izvedli prejšnji projekt ADLAB (2011–2014). Neakademski partnerji, izbrani na podlagi njihovih različnih področij dela, so bili štirje: Utopian Voices, zasebno podjetje iz Velike Britanije, ki proizvaja visokokakovostno AD ter izvaja izobraževanje, raziskave in analize podatkov na področju AVT; Soundfocus, avdiopostprodukcijski studio, specializiran za medijsko dostopnost in AD iz Nizozemske; Javni zavod RTV Slovenija, ki je kot nacionalna radijska in televizijska hiša v svoj program pred nekaj leti vključila AD in se trudi za njeno čim kakovostnejšo implementacijo ter razširja dobro prakso po vsej balkanski regiji; ter Nacionalni kraljevi inštitut za slepe (RNIB), dobrodelna organizacija Velike Britanije, ki ima številno skupnost uporabnikov in proizvajalcev AD ter bo prikazala pomembnost projekta v državi, kjer je AD-storitev na voljo že daljše obdobje.
Želja partnerjev projekta ADLAB PRO je, da kurikul za izobraževanje zaživi tako na akademski kot praktični ravni. Vsi materiali so dani na prosto uporabo. Brez dvoma ADLAB PRO lahko pomeni napredek v izobraževanju in profesionalizaciji področja zvočnega opisovanja, obenem pa je pomemben doprinos za študente, ki jih avdiovizualno prevajanje zanima, in na trg avdiovizualnega prevajanja, obenem pa bo dolgoročno bistveno vplival na širok spekter možnosti za uporabnike AD, ki jo bodo proizvajali novi profesionalni zvočni opisovalci. Uporabniki AD pa niso zgolj slepe in slabovidne osebe, temveč tudi druge osebe z različnimi oviranostmi, pa naj bodo vzrok zanje posebne ali starostne potrebe. Projekt ADLAB PRO pa pomeni tudi korak k vključevanju slepih in slabovidnih oseb tudi v sam proces zvočnega opisovanja.
Več informacij je na voljo na povezavi www.adlabproject.eu.

Sklepno konferenco Erasmus+ projekta ADLAB PRO je organizirala RTV Slovenija
Zvočno opisovanje: iz slike v besedo

Služba za dostopnost programov RTV Slovenija je 4. junija 2019, v Kinu Šiška v Ljubljani pripravila sklepno konferenco projekta ADLAB PRO (Audio description: a laboratory for the development of a new professional profile) oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila.
Konferenca z naslovom Širitev kroga AD je bil sklepni dogodek projekta triletnega Erasmus+ projekta ADLAB PRO, ki so ga organizirali partnerji projekta. Javni zavod RTV Slovenija je eden od osmih partnerjev projekta, kot nacionalna radijska in televizijska hiša pa je v svoj program vključila avdiodeskripcijo (AD) oziroma zvočno opisovanje že pred nekaj leti in se trudi za čim kakovostnejšo implementacijo ter razširja dobro prakso po vsej regiji. Namen konference je bil predstaviti dogajanje in novosti na področju zvočnega opisovanja, hkrati pa so sodelujoči lahko aktivno sodelovali s svojimi predlogi, znanjem in izkušnjami. Na konferenci so sodelovali partnerji projekta ter domači in tuji gostje.
Vsebinski sklopi konference

TV Slovenija in zvočno opisovanje

V uvodnem delu konference so po pozdravnem nagovoru generalnega direktorja Igorja Kadunca predstavili delovanje RTV Slovenija na področju zvočnega opisovanja avdiovizualnih vsebin od začetkov do danes. Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb je v svojem nagovoru predstavila, kaj vse RTV Slovenija počne, da bi svoje vsebine naredila dostopne za različne skupine uporabnikov, predvsem za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Predstavila je tehnike dostopnosti, saj različni uporabniki potrebujejo povsem nasprotne prilagoditve. Za gluhe izbrane oddaje tolmačimo v slovenski znakovni jezik, za naglušne je potrebno oddaje podnaslavljati. Za slepe in slabovidne pa sta tehniki prilagoditve govorna sinteza, ki bere podnapise in zvočno opisovanje, v katerem je strnjen opis slike. Pionir zvočnega opisovanja na TV Slovenija Marko Prpič je predstavil entuziastične začetke in tudi, kako se je tlakovala pot za profesionalizacijo zvočnega opisovanja pri nas. Spregovoril pa je tudi o tem, da je na tem področju potrebna večja vpletenost odločevalcev, saj bi lahko višji nivo dostopnosti dosegli tudi z odločnejšimi politikami. Veronika Rot je predstavila, kako prilagajanje TV programov za slepe in slabovidne poteka danes. Ljudje z okvaro vida imajo možnost, da si vklopijo dodatni zvočni kanal, na katerem lahko v informativnih oddajah prisluhnejo zvočnim podnapisom, na tem kanalu pa so predvajani tudi zvočni opisi izbranih dokumentarnih in izobraževalnih oddaj in filmov lastne produkcije.
Na konferenci sta svoj način pristopa k zvočnemu opisovanju za film in televizijo predstavila zvočna opisovalca Miha Zor in Carmen L. Oven. Miha Zor se je v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na pristop k opisovanju dokumentarnih oddaj, Carmen L. Oven pa je spregovorila o ravnovesju med subjektivnostjo in objektivnostjo pri zvočnem opisovanju čustev.

Rezultati projekta ADLAB PRO

V drugem delu konference so predstavili rezultate projekta ADLAB PRO. Vodja projekta Elisa Perego iz Univerze v Trstu je naredila splošen uvod v projekt in predstavila izobraževalni model, ki je prilagodljiv tako za univerze kot za televizijske hiše ali muzeje in druge institucije, ki bi potrebovale ali želele ustanoviti izobraževanje za zvočne opisovalce. Anna Matamala iz Avtonomne univerze v Barceloni je predstavila učne materiale, ki so jih partnerji projekta ustvarili. Teh je veliko, delijo pa se na video posnetke, Power Point prezentacije, dodani pa so tudi izčrpni seznami strokovne literature in tudi predlogi za učne ali izpitne naloge. Vsi materiali bodo kmalu dostopni na spletni strani projekta, ki jo je v video posnetku in tudi prek skype povezave predstavil Mereijn Van der Heijden iz nizozemskega postprodukcijskega podjetja Soundfocus. Tudi spletna stran projekta www.adlabpro.eu je seveda dostopna in enostavna za uporabo. Louis Fryer iz Utopian Voices iz Velike Britanije pa je predstavila način ocenjevanja kakovosti, ki je potekalo v vseh fazah projekta.
Triletni projekt ADLAB PRO, ki ga je v programu Erasmus+ financira Evropska unija, se je končal 31. avgusta 2019. V tem času so partnerji iz različnih držav Evropske unije, med njimi tudi RTV Slovenija, ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih materialov, predlogov za praktične vaje in seznamov strokovne literature, ki pokrivajo vsa področja zvočnega opisovanja.

Predstavitev dobrih praks

V tretjem delu so se posvetili primerom dobre prakse; Gerhard Protschka in Gabi Rechsteiner sta spregovorila o dostopni filmski umetnosti in o festivalu dostopnega dokumentarnega filma Look&Roll, Mojca Kosi in Antun Smerdel sta predstavila projekt e-ARH.si: Izzivi pri prilagajanju arhivskega gradiva za slepe in slabovidne, dostopnost Slovenskega etnografskega muzeja pa je udeležencem približala Bojana Rogelj Škafar. Predstavniki hrvaške zveze slepih so spregovorili o stanju na Hrvaškem, Violeta Vlaški iz Društva Homer iz Beograda pa o svojem trudu, da bi zvočno opisovanje vpeljala v Srbijo. Konferenco so končali z okroglo mizo, ki je bila usmerjena predvsem v prihodnost. Na njej so sodelovali tuji in domači strokovnjaki in uporabniki.

Vse prispevke in predstavitve s konference Širitev kroga AD si lahko ogledate na spletni strani projekta ADLAB PRO: https://www.adlabpro.eu/results/multiplier-events/multiplier-event-6/

Udeleženci konference

Konferenca je bila v prvi vrsti namenjena slepim in slabovidnim uporabnikom zvočnih opisov, jezikoslovcem in prevodoslovcem, specialnim pedagogom, strokovnim delavcem na področju dostopnosti, filmskim ustvarjalcem, muzejskim kustosom, odločevalcem na področju življenja, dela in pravic invalidov ter predstavnikom in članom invalidskih organizacij. Teme tokratnega srečanja so bile zanimive tudi za strokovnjake s področja zvočnega opisovanje oz. avdiodeskripcije, izobraževalne ustanove, ki jih zanima poučevanje tega novega področja v jezikoslovju in prevodoslovju, predstavnike državnih institucij, ki delujejo na področju invalidskih pravic, pa tudi za vse kulturne ustanove, ki si prizadevajo svoje vsebine dostopno predstavljati javnosti. Konferenca je bila zelo uspešna, kar potrjuje tudi zelo številčna udeležba – skoraj sto poslušalcev in sodelujočih, med katerimi je bilo tudi precejšnje število slepih in slabovidnih. Ti so na konferenci tudi aktivno sodelovali.

Živahna debata

Konferenci je sledila tudi okrogla miza, ki jo je vodila Pilar Orero iz Avtonomne univerze v Barceloni. Na njej so sodelovali Tomaž Wraber (ZDSSS), Bojana Rogelj Škafar (SEM), Miha Zor (RTV Slovenija), Violeta Vlaški (Društvo Homer, Srbija), Antonio Pavlović (HSS), Gerhard Protschka (Look&Rool) in Christopher Taylor (Univerza v Trsu). V zanimivem pogovoru se je iskalo razlikovanja v stališčih med teorijo in prakso, med željami uporabnikom in med stališči stroke. Dotaknili so se tudi prihodnosti zvočnega opisovanja, razvoja tehnologije in morebitnih uporab avtomatičnega zvočnega opisovanja, prevajanja zvočnih opisov in interpretacije zvočnega opisa s pomočjo računalniškega govorca. Predpogoj za razvoj in višanje deležev zvočno opisanih vsebin pa je vključujoča družba in ozaveščanje. Glede tega so se strinjali vsi omizniki.

RTV Slovenija v družbi uglednih strokovnjakov

Sodelovanje v družbi tako uglednih partnerjev iz akademskih in strokovnih krogov je za RTV Slovenija zelo pomembno, saj prinaša napredek in razvoj na tem področju. Pomemben korak pa je bil na TV Slovenija storjen oktobra 2018 s priklopom dodatnega zvočnega kanala. Gledalke in gledalci si z nastavitvijo v jezikovnem meniju na svojih sprejemniki TV signala lahko ta dodatni zvočni kanal preprosto vklopijo in na njem prisluhnejo zvočnim podnapisom in zvočnim opisom. Govorna sinteza bere podnapise v informativnih oddajah TV Slovenija, zvočni opisi pa opisujejo sliko v izbranih dokumentarnih in izobraževalnih oddajah ter filmih. Tako tudi televizija postaja vedno bolj dostopna tudi slepim in slabovidnim.

Prispevek o projektu in konferenci je za Radio Slovenija pripravila Petra Medved: https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174619662

V kratkem videu si lahko ogledate tudi najpomembnejše izseke konference: https://www.youtube.com/watch?v=jLCfy0-XnBc

Posnetek celotne konference pa je dostopen tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=D_39ecoYTa0